Pri knežjem kamnu, fragmentu antičnega stebra na območju karolinške palatinske kneževine pri Krnskem gradu – v prejšnjem središču slovanske karantanske države –, v gosposvetski cerkvi in na vojvodskem prestolu so potekali pravnozgodovinsko edinstveni obredi ustoličevanja vojvod na Koroškem. Prvič jih je natančno opisal opat Janez Vetrinjski, ko je opisoval ustoličevanje goriškega in tirolskega grofa Meinharda II. Novega vojvodo, sedeč na knežjem kamnu, je „vojvodski kmet“ (kosez iz sloja podeželskih svobodnjakov) v slovenskem jeziku spraševal, kdo da je, ali želi biti pravičen sodnik ter ali brani in priznava krščansko vero. Po slovesni maši v gosposvetski cerkvi so sklenili obrede na vojvodskem prestolu s prisego, potrditvijo pravic in svoboščin, potrditvijo in novo podelitvijo fevdov ter poklonom. V listinah je prvič dokumentirano ustoličevanje vojvode Hermana Spanheimskega l. 1161.