Zelo lepo.Velenjski grad je eden bolje ohranjenih gradov v Sloveniji. Prvič se omenja v pisnih virih leta 1270. Danes ima obliko tipične vojaško-stanovanjske utrdbe. Skozi stoletja so grad dograjevali in pregrajevali, današnjo podobo renesančnega dvorca pa je dobil v 16. stoletju. Povsem renesančna je mogočna rondela v jugovzhodnem delu grajskega kompleksa. Slogovno in časovno jo opredeljujejo renesančna okna v prvem nadstropju, poudarjen kamnit paličasti venec, značilno oblikovane izlivnice za smolo in tipične pravokotne line ali strelnice. Okna, povsem enake oblike kot so tista na rondeli, srečamo na dvoriščni strani južnega trakta palacija. Tipični profil, ki ga kažejo renesančna okna, ima tudi portal v vhodnem stolpu. Čeprav se je arhitekturna podoba gradu z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19. stoletja odstranili, v celoti ohranila, se od notranje opreme na žalost ni ohranilo skoraj nič.

Prvi lastniki gradu so bili gospodje Kunšperški, katerim so v  14. stoletju sledili njihovi sorodniki Ptujski nato pa je grad pogosto menjaval lastnike. V drugi polovici 15. stoletja je na gradu živela družina Lichtenberških, s poroko pa je grad v 16. stoletju prešel v roke rodbine Wagen zu Wagensberg. Obe družini sta bili vključeni v luteransko delovanje na tleh Šaleške doline. V času Wagnov je grad doživel tudi največje prezidave, ki so dale gradu današnji izgled renesančnega gradu z rondelo. Spomin na grofe Wagne predstavlja zastava na grajskem dvorišču. Prezidave je zaključila družina Sauer. Za njo so imeli grad v lasti predstavniki nižjega uradniškega plemstva, sredi 19. stoletja kratek čas družina de la Fontaine dHarnoncourt-Unverzagt, nato rodbina Adamovich de Csepin. Karel I. Adamovich de Csepin, deželni poslanec, in njegova žena Bianca sta bila znana velenjska dobrotnika in po Bianci nosi ime domačinom dobro poznana Vila Bianca, kakor se danes imenuje graščina zgrajena sredi 19. stoletja v današnjem Starem Velenju. Rodbino predstavlja grb, vzidan v južno steno palacija na grajskem dvorišču. Leta 1918 je družina grad prodala svojim sorodnikom, italijanski plemiški družini Coronini-Cromberg iz Gorice, ki so bili zadnji lastniki gradu.