Mestna občina Velenje za vzdrževanje Velenjske plaže, ki v kopalni sezoni privabi več kot sto tisoč obiskovalcev, nameni 160.000 evrov na leto. »Na njem redno izvajamo tudi monitoring jezerske vode. Rezultati prve letošnje analize kopalne vode Velenjskega jezera pri čolnarni, ki smo jo opravili 1. junija, so pokazali, da je voda primerna za kopanje,« so zatrdili na občini. Mimogrede, Velenjska plaža je lani v kategoriji naravnih kopališč v izboru naj kopališče 2018, ki ga organizira RTV Slovenija, zasedla prvo mesto. Žal pa statusa kopalne vode za Velenjsko jezero še vedno niso pridobili. »To pa zato, ker ne dosegamo dobrega ekološkega stanja zaradi vsebnosti molibdena in sulfata. Pogojev za določitev kopalne vode je namreč več, med drugim tudi dobro ekološko stanje jezera. Ko status kopalne vode pridobiš, pa molibden in sulfat nimata nobene vloge pri tem, ali je voda primerna za kopanje, ker nista zajeta v monitoringu, predpisanem z uredbo,« pojasnjuje mag. Saša Sevčnikar iz kabineta velenjskega župana. Kot dodaja, je njihova pobuda za pridobitev statusa še vedno aktivna, a še čakajo na odločitev ministrstva za okolje in prostor.

Lani v jezerih utonilo 21 ljudi

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vsako leto znova opozarjajo kopalce, da previdnost pri kopanju v rekah, jezerih in morju ne bo odveč. Kopanje priporočajo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode. Pogosto se namreč dogaja, da so površinske vode zaradi komunalnih izpustov onesnažene s fekalijami in zato mikrobiološko oporečne. Kar še posebej velja za kopanje na tako imenovanih »divjih« kopališčih, kjer kakovosti vode ne preverjajo, prav tako nihče ne skrbi za varnost kopalcev, niti ni reševalcev iz vode.