TO BEGIN
Leto 2020/21 je zaznamoval Corona virus, ki je zajel cel svet. Gibanje, druženje je postalo omejeno, pred vrati pa je bil moj 50. rojstni dan, ki sem ga želela proslaviti na malo drugačen način, a ideje niso bile izvedljive. Stanje vsake posamezne države in epidemiološki ukrepi so se namreč vsak dan spreminjali in težko je bilo biti oziroma ostati kreativen.
Mesec dni pred mojim rojstnim dnevom pa me je moj soprog obdaril s potovanjem v tople kraje. Ves čas epidemije nisva bila nikjer, pogrešala sem morje, morski zrak, mediteransko klimo…in tako se je akcija začela. Po nekaj telefonskih pogovorih sva se odločila za mali otok na Maldivih, Makunudu Island, kjer še nihče ni bil okužen in kjer mora imeti vsak, ki želi tam dopustovati, negativen pcr test.
Od doma do otoka sva potovala ves čas z maskami, ko pa sva se vselila v najin dopustniški dom, se je začelo uživanje….brez mask…v mehurčku.
IN BETWEEN
Kljub temu da je bil otok kar obiskan, manj kot 70 gostov v prvih dneh (kasneje celo vidno manj), ni bilo zaznati nobenega vrveža, sem ter tja sva koga videla. Na potkah in ostalih površinah sva redno srečevala le rake samotarje.
Ko sva dobila ključe najine hišice, sva radovedno odklepala in komaj čakala, da se prepričava, da je notranjost res tako čudovita, kot je bila predstavljena na fotografijah. Posebnost je kopalnica, ločena z vrati, a sicer odprta, zračna. In ker je bila hišica brez pripomb, sva hitela še ven…pred hišico pa 2 ležalnika, 2 stola in mizica, samo za naju…Takoj sva izkoristila čas pred večerjo in se podala v raziskovanje morja.
FROM THE SEE
Barve morja so v vseh odtenkih modre, turkizne, bele, temno modre, peščene…voda je topla in polna življenja. Že v plitvini sva srečevala kar nekaj radovednih rib, tudi male morske pse, ko pa sva prišla do koralnega grebena, se je začelo raziskovanje. Toliko različnih vrst rib, morskih psov, morena, želve, sting ray, hobotnica. Vsak dan je bilo drugače in vsak korak v vodo sva dokumentirala s podvodnim fotoaparatom in skušala zajeti čim več teh prečudovitih morskih bitij, da si bova o njih lahko doma tudi malo prebrala.
TO THE LAND
Kljub natikačem je bila najbolj udobna hoja brez obuval. Tlakovana je bila le glavna jedilnica, ostalo pa beli koralni pesek. Vsake toliko se je videla globoka luknja, iz katere je prilezla rakovica in čakala na rake samotarje, ki so ji bili glavni ulov. Samotarčki pa so vse poti tako lepo okrasili s svojimi nogicami, da je delovalo, kot bi hodil po različno tkanih ogrlicah.
IN TO THE GARDEN
Na ležalnikih sva uživala v branju, vsake toliko naju je obiskal nek poseben piščanec ali pa mini kuščar. Skratka, kljub miru in tišini, je bilo okoli naju živahno. Šelestenje listja ni nikoli utihnilo, pa ne zaradi vetra. Polno je bilo rakcev samotarjev. V vejevju pa sta se skrivala 2 črna ptiča, ki sta se zanimivo oglašala, še posebej predno sta ogrela glasilke. Povsod okoli nas je bilo polno zelenja, kokosovih palm in različnih rastlin.
SWEET
Praznovanje mojega rojstnega dne se je začelo že pri pospravljanju sobe, ko mi je fant – sobarica na posteljo iz vejic in rož napisal HAPPY BIRTHDAY in narisal torto. Zvečer so naju pogostili z intimno večerjo na plaži in avtorsko zapeto pesmijo »Happy birthday«, kuhar pa nama je spekel mini tortico. Vse skupaj je delovalo zelo osebno, pristno…
Makunudu je pravi cukrček med otoki, minjon tortica. Dopust se je hitro iztekel in prepričana sem bila, da ne bom nostalgična; a kar nekaj zaposlenih se je od naju prišlo osebno posloviti in naju pospremiti na čoln…na pot domov…mahali smo si, dokler smo se videli…zdaj lahko rečem, da si želim še enkrat na ta otok…še enkrat videti vse te ljudi, ki so nama polepšali dopust.
PS: Izhodišče za ta sestavek je bil jedilnik, ki je bil vsak dan drugačen po vsebini, a ves čas enak po sestavi, ki se je začenjala...
Read more
Learn more insights from Wanderboat AI.
