Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Gora je pomemben simbol slovenskega naroda. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Tri-glav se najverjetneje nanaša na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja, malo verjetno pa je, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Vrh z nobene strani ni izrazito troglav, z jugovzhoda pa bi tri glave lahko tvorili Mali Triglav, glavni vrh in Šmarjetna glava. Na severni strani leži ostanek Triglavskega ledenika. Triglavsko pogorje je osrednji del Triglavskega narodnega parka. Triglavska severna stena je med največjimi stenami v Evropi. S Triglavom je tesno povezana tudi legenda o Zlatorogu. Triglav je bil prav tako najvišji vrh v Jugoslaviji vse do slovenske osamosvojitve leta 1991.
Skozi zgodovino je imela gora več imen. Star zemljevid iz leta 1567 jo je imenoval Ocra mons, Janez Vajkad Valvasor jo je v drugi polovici 17. stoletja imenoval Krma. Po nemškem alpinistu in profesorju Adolfu Gstirnerju, se ime Triglav prvič pojavi zapisano kot Terglau leta 1452, toda originalen vir je bil izgubljen. Naslednji znani pojav Terglaua navaja Gstirner iz sodnega opisa meje leta 1573. Zgodnje oblike imena Triglava, prav tako vključujejo Terglau leta 1612, Terglou leta 1664 in Terklou okrog 1778-89. Ime prihaja iz besedne zveze ''tri glave'' (kar pomeni ''tri vrhove''), kar se lahko razume kot dobesedno, saj je iz večine Gorenjske videti, kakor da ima gora tri vrhove. Ime najverjetneje nima povezave s slovanskim božanstvom Triglavom. Največji vrh nekateri imenujejo tudi Veliki Triglav, da bi ga ločili od Malega Triglava na vzhodu, ki meri 2738 metrov.
Izvor stiliziranega Triglava s srednjim, višjim vrhom, ni znan. Taka oblika je bila prisotna v več kranjskih grbih, vendar ni mogoče dokazati, da so ponazarjali Triglav. Med drugo svetovno vojno je bil Triglav simbol Osvobodilne fronte, po njej pa del grba Socialistične republike Slovenije. Po osamosvojitvi je Triglav postal del slovenskega grba in zastave, nestilizirana podoba Triglava pa je bila najprej na hrbtni strani začasnih bonov, po uvedbi evra pa na hrbtni strani slovenskega evrokovanca za 50 centov. Triglav kot ime ali kot simbol je tudi del številnih kulturnih in športnih društev.
Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo. gospodarstvenika in polihistorja Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu (rudarju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču (lovcu na gamse) in Lovrencu Willomitzerju (ranocelniku iz Stare Fužine), ki je vodil odpravo. Balthasar Hacquet v svojem delu Oryctographia Carniolica opisuje, da je na vrh prvi, morda odkar svet stoji, stopil Luka Korošec. Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica Vodnikovega doma na Velem Polju. Njen oče Jože Škantar - Šest (* 1809, † 1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik.
Podatki za leto 1897 kažejo, da je vrh obiskalo 313 planincev. Rivalstvo med nemškimi (DuÖAV - Deutschen und Österreichischen Alpenverein) in slovenskimi društvi se je kazalo predvsem v uničevanju kažipotnih tabel in napisov, Nemci so večinoma uporabljali druge koče kot Slovenci. Leta 1900 je bila v Kapeli Marije Snežne na Kredarici organizirana prva poroka.
Ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva je bil dovški župnik Jakob Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883 in se povzpel na Triglav leta 1887. Za 1 goldinar je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m2) in na njem zgradil stolp, ki se imenuje po njem. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7. 8. 1895. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž. Aljažev stolp je kot zavetišče postal premajhen takoj po...
Read more
Learn more insights from Wanderboat AI.
