Trije ribniki so postali del mestnega Mariborskega parka z ureditvijo v 80. letih preteklega stoletja. V preteklosti so bili ribniki vodni rezervat, iz katerega se je po potrebi napajal mestni obrambni jarek. Danes območje Treh ribnikov ponuja obiskovalcu poleg slikovitosti predvsem gostinsko ponudbo in rekreacijo. Najnovejša ureditev okolice je povezala mestni park in gričevnato pokrajino Slovenskih goric. Njegovo ureditev lahko opredelimo v slog angleškega krajinskega vrta. V srednjem veku so bili ribniki tri jezera, ki so nastala naravno, nato so pa bila s strani človeka umetno preoblikovana oz. prilagojena. Mesto je imelo za svojo obrambo mestno obzidje z obrambnimi stolpi, okoli mesta pa je bil skopan obrambni jarek, ki so ga v času nevarnosti napolnili z vodo iz dveh ribnikov pri Ribniškem selu (današnji Trije ribniki).
Vloga ribnikov
Po znanih podatkih naj bi mesto v 13. stoletju dobilo okope z leseno palisadno ograjo, v 14. stoletju pa naj bi bilo zgrajeno in temeljito obnovljeno mestno obzidje zaradi varovanja pred vpadi Turkov. Znano je, da sta že v srednjem veku dva glavna potoka dovajala vode izza Kalvarije (Barbarski potok) in s Piramide (Tri-ribniški potok) v mestni jarek pred mestnim obzidjem, ki so ga v primeru nevarnosti napolnili z vodo. Legenda iz Turških časov: »Menda so Turki leta 1532 tako hitro pridrveli pred Maribor, da so meščani komaj utegnili zapreti mestna vrata, niso pa mogli odpreti zapornic pri ribnikih, da bi napolnili z vodo varovalne jarke ob obzidju. Neki čevljarček, preoblečen v turško obleko, se je prostovoljno ponoči splazil skozi tabor oblegovalcev in odprl zapornice. Voda je napolnila jarke in v njih so utonili Turki, ki so spodkopavali obzidje.« Območje treh (dejansko štirih) ribnikov je bilo torej že dolgo tesno povezano z mestom, tako zaradi obrambne funkcije, kot zaradi gospodarske dopolnitve. Pred 1. svetovno vojno je za območje Treh ribnikov skrbelo Olepševalno društvo. To je vzdrževalo čolnarno in pozimi drsališče. Povzetek iz kronike Treh ribnikov, Bruna Frasa: »Led iz drugega ribnika je uporabljala že okoli leta 1886 pivovarna Götz, ki je ribnike tudi čistila. Znano je tudi, da je mariborski restavrator Spatzek pred prvo svetovno vojno v ribnikih gojil rake. To kaže, da je bila tedaj voda v ribnikih dokaj čista.« Med drugo svetovno vojno je bil zgornji ribnik zelo zaraščen. S podaljšanjem promenade v parku (po vojni, v 50. letih) ter delno ureditvijo območja ob tretjem ribniku je bilo Ribniško selo vključeno v parkovno okolje. V 70. letih je bilo urejeno celotno območje vseh štirih ribnikov, od nekdanje čolnarne naprej proti severozahodu. Vojaško strelišče nedaleč od četrtega ribnika (danes v njem gojijo ribe in druge vodne živali, podobno kot v ostalih treh), je bilo preseljeno na drugo lokacijo. V času zavezniškega bombardiranja Maribora so tedanje nemške oblasti uredile na območju mesta več zaklonišč. Eno (še danes uporabno za druge namene) je bilo izkopano v južnem pobočju Piramide, nad Tomšičevim drevoredom. Drugo, precej manjše, je bilo zgrajeno na zahodni strani Piramide, kakih 50 metrov od objekta nekdanje čolnarne (z dvema vhodoma oz. izhodoma). To je danes popolnoma zasuto, pobočje pa je zaraslo z grmičevjem in drevesi, in niso več vidne sledi o njem. Na nasprotni strani ribnika, slabih sto metrov od gostišča proti severu, pa so še nekoliko vidni sledovi votlin (vhodov)...
Read moreBeautiful city park stretches a few kilometers. Enter from the city and take a nice stroll passing by a couple of ponds with many wildlife. Circular path takes you around the whole park. Numerous benches. Easy to walk with little incline. Restaurant in...
Read moreO parque é pura natureza,com vários bichinhos. Encontramos até esquilo enquanto caminhavamos. Um parque lindo para desfrutar da natureza. Pode-se fazer caminhada ou fazer parte do trajeto de bike. Visitei algumas vezes pela manhã e outras à tarde sempre tinha...
Read more