Žale — Attraction in Upravna Enota Ljubljana

Sorry Rome, another cemetery has stolen my heart and it’s in Ljubljana.

Plečnik may very well be my favourite architect of all time but strangely the Plečnik parts of this cemetery are not the most interesting. Sure, the Brandenburg Gate-style entrance piece is fantastic but it was closed off for me so it felt like I missed the ceremony.

Section D is done by another Slovene architect Marko Mušič and it’s an impressive homage to Plečnik. Somehow, Mušič makes his section of the cemetery feel like the Hanging Gardens of Babylon and also Ancient Egypt at the same time. The inverted pyramids on stilts semiotically tell you where the car park is, where the entrance to the cemetery areas are. The bins are not visible to the naked teary eye. The height of the walls gives privacy to mourners. On the outskirts, there are some gorgeous structures that are surrounded by greenery, giving Storm King Arts Centre vibes. Marvellous. (Even the benches are memorable!)

That’s not to take away from Sections A, B and C which on their own are fairly stunning. Of the ones marked on Google Maps, don’t miss Spomenik internirancem, Spokmenik žrtvam dachauskih procesov, Park zvončkov and Kostnica žrtev. It’s art that feels like it shouldn’t be in a cemetery.

Without a doubt, this is the short walk away from the rest...

Vsekakor moram pohvaliti trud okoli vzdrževanja in urejanja Žal. Dejstvo je , da je tradicija med narodom močno zakoreninjena in sicer tradicija obiskovanja pokopališč, ceremonij okoli pogreba, prižiganja sveč in urejanja vsakega groba posebej. Tradicija je znak spoštovanja do naših prednikov in manjši, kot je narod, bolj mu je potrebna vsakeršna oblika tradicije, saj nas identificira kot narod s preteklostjo, kar brez dvoma šteje.

Ne pišem pa zato, da bi razmišljala o povsem filozofskih aspektih, ampak želim spomniti na zelo tuzemske zadeve, kot je npr, vzdrževanje higiene na wc. Verjamem, da se tega niti ne zavedate, a stranišča, ki so vsekakor tudi na takih mestih potrebna vsaj za žive, že leta strahotno smrdijo po urinu. Pa veste zakaj??? Iz lastne prakse vem, da se kamen nabira v notranjosti školjk, torej ob izhodu v steno in torej, za božjo voljo, kupite nekja novih školjk, saj to ni ne vem kako velik izdatek (od 10 eu pa navzgor). Poleg tega so umivalniki v samih wc, torej ob vsaki wc školjki, povsem odveč, celo moteči, saj malce bolj obilen človek komaj zleze pod ta umivalnik do same školjke!!. Poglejte in se prepričajte. Umivalniki so v predprostoru in to je dovolj za vsakega uporabnika in tudi za vsako sanitarno inspekcijo. Sprehodite se kdaj skozi stranišča ob cvetličarni in verjamem, da vam bo malce nerodno. Upam, da boste problem kmalu dovolj racionalno rešili. Samo, za božjo voljo, nikar sedaj enostavno ne zaklenite teh stranišč. ker boste malce prizadeti.... Lep pozdrav...

Osrednje ljubljansko pokopališče Žale je pomemben spomenik kulturne dediščine, katerega najznamenitejše dele je zasnoval Jože Plečnik, sooblikovali pa so ga še drugi arhitekti. Pokopališče je bilo odprto maja 1906, na njem pa so pokopani tudi nekateri znani Slovenci in Slovenke, med drugim književniki Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar, Josip Murn Aleksandrov in Lili Novy, politiki Edvard Kocbek, Janez Evangelist Krek in Angela Vode, slikar Rihard Jakopič in arhitekt Jože Plečnik. Plečnik si je kompleks Vrta vseh svetih zamislil s simboličnim portalom v zelenju, ki ločuje mesto živih od mesta mrtvih. Objekti po njegovi zamisli, imenovani Plečnikove Žale, so bili zgrajeni leta 1940, so zapisali na spletni strani javnega podjetja Žale, ki upravlja pokopališče. Prvotno pokopališče se je tudi pozneje večkrat razširilo. Poleg Plečnika so na pokopališču številne nagrobnike oblikovali različni slovenski umetniki in arhitekti. Do leta 1968 so na Žalah opravljali le klasične krstne pokope, z upepeljevalnico pa so nato omogočili tudi žarne pokope. Dandanes obsega pokopališče tudi prostor za raztros pepela. Umetno gomilo za raztros pepela je zasnoval Marko Mušič s svojimi sodelavci. Mušič je sicer v 80. letih prejšnjega stoletja naredil idejno zasnovo za celoten zahodni del pokopališča, imenovan tudi Mušičeve Žale. Ta del je oblikovan kot obzidano mesto mrtvih z grobnimi polji, med katerimi so z zelenjem...