Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu. Zgrajen je bil med letoma 472 in 456 pred našim štetjem. Je popolnoma razvit klasični grški tempelj v dorskem slogu. Verjetno je bil ustanovljen proti koncu mikenskega obdobja. Altis, komora s sveto podobo, oltarji na prostem in Pelopsovo gomilo (tumulus) so prvič nastali med 10. in 9. stoletjem pred našim štetjem v grškem temnem obdobju, ko so se privrženci Zevsa združili s privrženci. Rimski general Mumij je posvetil 21 pozlačenih ščitov, ko je osvojil Korint leta 146 pred našim štetjem; na vzhodni sprednji strani in vzhodni polovici južne strani so bile metope. Leta 426 je Teodozij II. odredil uničenje svetišča. Potresa v letu 522 in 551 sta opustošila ruševine in delno zakopala levi del Zevsovega templja. Antično svetišče je bilo dolgo pozabljeno, pokopano pod plazovi in zasuto zaradi poplav. Odkrito je bilo leta 1766. Leta 1829 so na tem območju izkopavali Francozi in odnesli več fragmentov pedimentov, ki so zdaj v muzeju Louvru. Sistematična izkopavanja so se začela leta 1875 pod vodstvom Nemškega arheološkega inštituta iz Aten in so se z nekaj prekinitvami nadaljevala do danes. Pedimenti templja (trikotno čelo ali zatrep) so opremljeni s kipi, izdelanimi iz marmorja. V vzhodnem zatrepu je tema lokalna legenda – dirka med Ojnomaom in Pelopsom. Zevs se pojavi v središču kot sodnik. V zahodnem pedimentu je uprizorjena bitka med Lapiti in Kentavri (kentavromahija) na Pejritoovi poroki. Usodo določa bog, ki je v tem pedimentu Apolon. Mnogi kipi kažejo jasne znake nezrelosti, nekateri imajo značilnosti poznejšega položaja, kar jih označuje kot nadomestek po popravilih. Kip Zeusa ki je v Olimpiji je bil velikan ki sedi , približno 13 m (43 čevljev) visok, ki jo je grški kipar Phidias okoli 435 pred našim štetjem v svetišču v Olimpiji, v Grčiji, in postavili v Zevsov tempelj tam.Skulptura iz slonovine plošč in zlatih plošč nad leseno podkonstrukcijo, predstavljala boga Zeusa ki je sedel na izčrpni cedrov prestol okrašen z ebenovine, slonovine, zlate in dragih kamnov. To je bil obravnavati kot enega od sedmih čudes starega veka do njene morebitne izgube in uničenja med 5. stoletju našega štetja. Ni kopija kipa nikoli ni bil najden, in podatki o njeni obliki, so znani le iz antičnih grških opisi in predstavništev v kovancih. Super kip ki sedi, kot je oblikovan z Phidias zaseda polovico širine prehoda v tempelj zgrajen za to hišo. "Zdi se, da če bi Zeusa vstal," geograf Strabon opozoriti zgodaj v 1. stoletju pred našim štetjem, "bi bil prebil streho templja." Zeus je bil chryselephantine skulptura, narejene z slonovino in zlatom plošč na leseno podkonstrukcijo. Nobena kopija iz marmorja ali brona ni preživela, čeprav so prepoznavni, ampak samo približne različice na kovance najbližji Elida in na rimskih kovancev in vgravirana draguljev. V 2. stoletju našega štetja, geograf in popotnik Pausanias podal podroben opis kip ki sedi je bil kronan z vrezane venec oljčnih spreji. Imela je zlate sandale in zlato haljo vklesan z živalmi in lilije. V desni roki je bil majhen chryselephantine kip okronan Nike, boginje zmage. Njegova levica je potekala žezlo intarzijami z mnogimi kovinami, ki podpirajo orla.Prestol je bila okrašen z zlatom, dragimi kamni, ebenovine in slonove kosti. Paulus (zmagovalec nad Makedonski) je videl kip in "se je preselil v njegovo dušo, kot če bi videl boga osebno", medtem ko 1. stoletje grški govornik Dio Krizostom izjavil, da bi en sam pogled kipa naredila da bi človek pozabil vse svoje zemeljske težave. Po legendi, ko je  Phidias vprašal, kaj mu je navdih, ali se je povzpel na goro Olimp da bi videl  Zeusa, ali je Zevs prišel iz Olimpa, tako da bi Phidias videl, umetnik odgovoril, da je upodobil Zevsa po Book One, verzi 528 - 530 Homerjeve Iliade: